Bina Jaklič

UVOD

Pri pisanju seminarske, sem uporabila https://chat.openai.com/ za povzetke gradiva.

Z UI se prvič srečamo leta 1950, ko Alan Turing matematik in računalničar objavi članek “Computer Machinery and Intelligence”. V raziskavi, opisani v članku beremo o algoritmu, ki posnema dana dejanja. Dve leti kasneje je Arthur Samuel razvil program za igranje šaha, ki se prvi samostojno nauči igrati igro. Leta 1956 pa prvič uporabili izraz umetna inteligenca, in sicer na delavnici Johna McCarthyja, kjer so predstavili njeno delovanje.

Če povzamemo kasnejši razvoj, se je UI rodila v petdesetih letih, razvila do sedemdesetih in od takrat naprej jo nadgrajujejo.

RAZPRAVA

UI in delo, primeri

Ko pomislimo na UI se spomnimo na robote, fantazijske filme in daljno prihodnost. Dejstvo pa je, da nas je daljna prihodnost že ujela. V zadnjih letih se je UI pojavila povsod. Od preboja chata GPT ima že skoraj vsaka večja korporacija svoj lasten UI ”chatterbot”, ki ga ponuja svojim uporabnikom.

UI pa presega le klepetanje z njo samo. Lahko ustvarjamo fotografije le z opisom motiva, ponaredimo pogovore, videoposnetke pogovorov… Vprašanje, ki se pojavi je kako UI izkoristiti sebi v prid, ne le prostočasno ampak predvsem na delavnem mestu.

Začnemo lahko s tem, da določimo inteligenco UI. Glavna prednost UI programov je njihova hitrost. Človek rešuje srednje zahteven matematični problem približno pet minut. UI v eni minuti reši deset takih problemov. Ko kirurg operira, ne zagotavlja 100% natančnosti. UI robot jo zagotavlja. UI roboti so prav tako boljši pri igranju miselnih iger, kot na primer šah. Že večkrat so premagali svetovne prvake, ker imajo vzorce in repetitivne postopke sprogramirane, že od vseh prejšnjih iger.

Kljub UI prekašanju človeške produktivnosti, UI ni pametnejša od ljudi. Primarno je bila UI razvita za izboljšavo ponavljajočih se človeških nalog in ne za nadomestitev človeškega uma, kot vidimo v filmih. Prav tu se najbolj pozna manko empatije, čustvene inteligence in kreativnosti pri UI. Če za primer vzamemo UI, ki nam ”samostojno” ustvari fotografijo, hitro vidimo, da si je UI ne izmisli. UI združuje svoje prejšnjo znanje, slike in podatke človeških umetnin. Torej v resnici ne ustvari ničesar novega. Opira se le na že dane podatke – človeška dela. Prav tako, pri programih ki opravljajo repetitivna dela UI sledi osnovnim pravilom, ki jih predeluje hitreje kot človek. UI je odvisna od človeka in to je zaenkrat še jasno vidno.

UI trenutno ljudi ne prekaša,
kljub temu ne smemo zanikati področij kjer UI dominira in tudi prevzema človeško delo. Najbolj se pozna pri kreativnih delih, na primer pri produkciji reklam, 3D dizajnu, produkciji glasbe…

A ravno na teh področjih je UI hkrati tudi najbolj uporabno orodje, ki si ga lahko želimo. Ko ga združimo z našimi željami, z našo vizijo in lastnim delom lahko želeno dosežemo mnogo hitreje kot smo si kdaj predstavljali.
Na ravni posameznika pa si lahko z UI pomagamo, ravno z analitično plastjo programov.

Na podlagi raziskave o UI na delavnem mestu, podjetja Boston Consulting Group, sem s pomočjo chat GPT-ja povzela ugotovitve. Pri raziskavi sta sodelovali dve skupini ljudi; prva, ki je prejela UI na primerni ravni in druga, ki je nevedoč prejela UI na prenizki ravni za njihovo nalogo. Obe skupini sta imeli podobno nalogo, ki je združevala podane podatke in chat GPT. Produktivnost prve skupine se je skupno povečala za 40%, pomagali so si pri dizajnu novega produkta, opisu in njegovemu marketingu. Druga skupina, pa je za 24% zmanjšala svojo učinkovitost, saj so se na UI slepo zanesli. Na podlagi te raziskave lahko sklepamo slednje:
• UI nam pospeši ponavljajoča se analitična dela.
• UI zvišuje raven izobraženosti delavcev, oziroma nadomesti neznanje.
• Pri uporabi UI se nanjo ne smemo slepo zanesti.
• UI ni nezmotljiva.
Kot rešitev problema, ki se je pojavil pri drugi skupini je edina opcija dodatno izobraževanje. Ker se UI vedno bolj vključuje na naše delavno mesto, moramo delavce primerno izobraziti in njihovo delo združeno z UI, kljub temu smatrati kot njihov ”produkt”, razloži Kelegg eden ključnih raziskovalcev.

Če pa pogledamo kako si z UI pomagati na osebni ravni pridemo, do naslednjih rešitev. Za dolgi rok uporabe UI je potrebno znanje o uporabi z njo – potreben je tečaj. Povzeto po članku, 31waystouseAI predstavljam načine uporabe UI-ja na delavnem mestu.

1. Pisni del
   UI uporabimo za pisanje poročil, besedil ali pa za preverjanje napisanega – https://originality.ai/ . Zelo uporabno je tudi krajšanje oziroma generiranje povzetkov iz daljših besedil – https://chat.openai.com/ . Podjetja prav tako uporabljajo UI za odgovarjanje e-mailov (npr. pomoč uporabnikom) – https://www.grammarly.com/ .
2. Klepetanje
   UI chattetrbote oziroma klepetalnike lahko ustvarimo po meri: uredimo jih osebnost s katero komuniciramo – https://gemini.google.com/ .
3. Tabele in analiza podatkov
   Pri hitrosti analiziranja podatkov UI prekaša vsakega človeka. Zato si pri avtomatskih, ponavljajočih se delih pomagamo z UI programi kot npr. https://aiexcelbot.com/ , ki nam pomagajo pri zapisu formul. Prav tako nam UI https://github.com/features/codespaces pomaga pri kodiranju in iskanju napak pri njem.
4. Umetnost po meri
   UI in umetnost sta trenutno v kočljivi situacije, predvsem zaradi avtorskega prava in kraje del. Predvsem nam pride prav, ko samo z opisom ustvarimo točno to kar smo si želeli tudi, če nimamo umetniškega talenta. Z UI lahko popolnoma nadomestimo ekipo za marketing: looka – logotip, https://magicstudio.com/?via=elegantthemes – profesionalni posnetki produkta, https://www.flexclip.com/ – profesionalni videoposnetek produkta in pa https://www.wix.com/ – spletna stran.
5. Zvočno urejanje
   Z UI programi, kot https://www.lalal.ai/ urejamo glasbo na profesionalni ravni, https://listnr.ai/ pa nam kakršnokoli besedilo v angleščini spremeni v avdio datoteko.

ZAKLJUČEK

Osebno mnenje in prihodnost UI ordij

Pri pisanju te seminarske naloge sem si pomagala s krajšanjem daljših člankov, kar mi je najbolj pomagalo pri krajšanju vloženega časa v iskanje spletnih virov.
Moje mnenje o napredku UI je sledeče; UI nam ne bo škodovala, moramo pa se jo naučiti uporabljati. Prav UI lahko človeštvo popelje v bistveno lažje življenje, predvsem na področju dela. Da, nadomestila bo določena delavna mesta in zaenkrat je najbolj problematična pri umetnosti in repetitivnih delih.

Mislim, da je ključna omejitev UI-ja z zakoni in pravili. Predvsem imam v mislih UI, ki ustvarja slike in avdie – ti so lahko zelo nevarni in neuke privedejo v neprijetne zagate. Ravno zato je izobrazba ljudi nujno potrebna. Takoj, ko se uporabo UI-ja omeji z zakoni bi slednjo morali vključiti v šolski sistem, začenši z drugo triado osnovne šole.

Če torej povzamem; UI je treba izkoristiti, jo razumeti in se jo naučiti uporabljati v vsakdanu za lažje življenje. Ključna pri prihodnosti z UI pa so pravila in zakoni, ki UI preprečujejo povzročanje škode, če je v napačnih rokah.

BESEDILNI VIRI

MAHENDRA,Sankhssep, 2023, Are Humans Smarter than AI. (Citirano 28.2.2024), spletni naslov: https://www.aiplusinfo.com/blog/are-humans-smarter-than-ai/

BOSTROM, Nick, 2015, What happens when our computers get smarter than we are?. (Citirano 12.2.2024), spletni naslov : https://www.youtube.com/watch?v=MnT1xgZgkpk

LUDA, Malthe, 2018, Why UI / UX Design ≠ Art. (Citirano 28.2.2024). Spletni naslov:https://uxdesign.cc/ui-ux-design-art-338624a290a6

MOORE, Phoebe, Artificial Intelligence in the Workplace: What is at Stake for Workers?. (Citirano 12.2.2024), spletni naslov:https://www.bbvaopenmind.com/en/articles/artificial-intelligence-in-workplace-what-is-at-stake-for-workers/

MORRIS, 2024, Christopher, 31 Ways You Can Use AI Today (2024 Guide), (Citirano 3.3.2024), spletni naslov: https://www.elegantthemes.com/blog/business/how-to-use-ai#text-and-content-uses-for-ai-in-business-and-productivity

HOLLAND, Oscar. 2022, An architect asked AI to design skyscrapers of the future. (Citirano 3.3.2024), spletni naslov: https://edition.cnn.com/style/article/ai-architecture-manas-bhatia/index.html

TABLEAU AI, What is the history of artificial intelligence (AI)?, Tableau. (Citirano 3.3.2024), spletni naslov: https://www.tableau.com/data-insights/ai/history

SOMERS, Meredith, 2024, How generative AI can boost highly skilled workers’ productivity. (Citirano 12.2.2024); spletni naslov: https://mitsloan.mit.edu/ideas-made-to-matter/how-generative-ai-can-boost-highly-skilled-workers-productivity

SLIKOVNI VIRI

Slika 3, 2022, (Citirano 3.3.2024), spletni naslov: https://media.cnn.com/api/v1/images/stellar/prod/220905135137-01-manas-bhatia-future-cities-ai.jpg?q=w_2000,c_fill/f_webp

Slika 2, 2018, (Citirano 3.3.2024), spletni naslov : https://www.cumanagement.com/sites/default/files/2018-09/AI-human-heads.jpg

Slika 1, 2020, (Citirano 3.3.2024), Spletni naslov: https://miro.medium.com/v2/resize:fit:786/format:webp/1*0tjOdBIu_T_Yf5wimlxK-A.jpeg